»Rezultati raziskave potrjujejo pomen zelene politike v vsakdanjem življenju Evropejcev. Spodbudna je močna podpora ukrepom, ki so v središču evropskega zelenega dogovora. Jasno je tudi, da državljani menijo, da je treba narediti še več dela za zaščito okolja, zlasti na področjih, kot sta varnost glede kemične varnosti in oskrba z vodo.«
»da se materiali, v katerih so bili polnjeni živilski izdelki, uporabljajo v drugih panogah, ampak želimo, ker imamo izredno visoke zahteve, ta material sami porabiti«
»V tujini poznamo kavcijski sistem za embalažo, to prihaja tudi v Slovenijo in nam bo precej – vsaj v primeru plastenk in pločevink – po eni strani zmanjšalo onesnaževanje narave, po drugi strani pa tudi olajšalo krožno gospodarstvo embalažnega toka, ker bo lažje ponovno reciklirati plastenke v same plastenke, ne pa v tekstil ali neko vrtno pohištvo.«
»Recikliranje odpadne embalaže na evropski ravni delno stagnira, ampak cilje imamo vedno višje. V Sloveniji sicer imamo po Eurostatu uradno najvišji delež recikliranja odpadne embalaže.«
»Ob sežigu enega milijona hitrih testov, ki uporabljajo za oznake nanozlato, zavržemo 0,1 grama zlata in 5000 kilogramov plastike, ki je uporabljena za ohišja. To predstavlja okvirno ocenjeno vrednost 15.000 evrov.«
»Agencija je razpisala tudi več kot 188 milijonov evrov spodbud za prehod v krožno gospodarstvo, raziskovalno-razvojne projekte, pilotne demoprojekte ter za investicijske projekte, uspešno pa smo izpeljali javni razpis za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost. Na podlagi tega smo 63 investicijskim projektom odobrili skupaj 95,5 milijona evrov.«
»V ta namen smo vzpostavili posebno spletno aplikacijo za oddajo vlog in decembra lani 1130 upravičencem izplačali prvi del pomoči v skupni vrednosti 40 milijonov evrov. Letos smo prav tako vzpostavili novo aplikacijo in izpeljali nov ukrep pomoči za omilitev posledic energetske krize, kjer smo prejeli 1980 vlog v skupni vrednosti skoraj 400 milijonov evrov.«
»Lani nam je uspelo pridobiti 30 novih greenfield potencialnih investitorjev. Pri podjetjih s tujim lastniškim kapitalom, ki so že prisotna v Sloveniji, smo zaznali možnost 18 novih investicijskih projektov v širitev poslovanja. Dobili smo tri nove potrjene projekte pri greenfield investicijah in kar 13 potrjenih projektov za širitev poslovanj, od tega je bilo precej investicijskih projektov še v fazi sprejemanja odločitev, ki naj bi bile sprejete v kratkem.«
»V zadnjem času opažamo, da pri širitvah ne gre toliko za povečanje števila delovnih mest, ampak so naložbe pretežno usmerjene v avtomatizacijo in povečanje produktivnosti. Gre za trend, ki je predvsem posledica nerazpoložljivosti ustrezno izobražene delovne sile.«
»Od leta 2016 naprej kot največje tuje investitorice ohranjajo svoj položaj Avstrija, Luksemburg in Švica. Kot četrta najpomembnejša investitorica jim je do leta 2020 sledila Nemčija, vendar pa jo je leta 2021 na tem mestu nadomestila Hrvaška, ki je v letu 2020 vrednost naložb glede na predhodno leto povečala za 706 milijonov evrov, kar je najvišja absolutna vrednost povečanja katere koli države v enem letu.«
»Na tej poti uveljavljanja krožnega gospodarstva, se pravi koncepta, kjer dejansko vse vire in njihovo vrednost izkoristimo na čim boljši način in ohranjamo čim dlje, tukaj moramo sodelovati vsi.«
»Ta stavek, ravno danes sem premišljevala, nekaj let ga že uporabljam. Zakaj ga uporabljam? Zato, ker se mi zdi, če imaš ta pristop, da je to igrišče in zdaj vidimo, kakšno bojišče imamo na drugi strani, če razumeš, da je igrišče, razumeš, da je prostor za vse.«
»Življenje je ciklično in tudi Slovenija je šla skozi en zanimiv ciklus. Ko smo leta 2016/2017 ustvarjali Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije, smo bili, tudi jaz, zelo entuziastični, da smo ena prvih držav, potem pa je vse skupaj nekako zamrlo, čeprav je to na področijh podjetij zelo živelo, ni pa bilo sistemske rešitve.«
